V mesecu decembru je Bitcoin knjižnica v svojo zbirko dodala novi prevod. Knjigo Bikovska napoved za bitcoin avtorja Vijaya Boyapatija. V branje nas skozi spremno besedo popelje Michael J. Saylor, ki pravi:

“Knjiga me je navdušila že med prvim branjem, zato sem jo uvrstil med priporočeno gradivo za vse člane uprave in direktorje mojega podjetja, ko smo se izobraževali o bitcoinu in razmišljali o logični poti naprej.”

Vijay Boyapati je bil eden izmed prvih avtorjev bitcoin knjig, ki smo ga kontaktirali. Po izobrazbi je programer, bil je zaposlen v takrat še majhnem zagonskem podjetju Google, kjer je več let uporabljal svoje znanje s področja strojnega učenja za izboljšanje algoritmov za razvrščanje, ki se uporabljajo v Google News. Leta 2011 je odkril bitcoin in se spustil v pregovorno zajčjo luknjo, da bi razumel, kako ima lahko nova oblika internetnega denarja, ki ni podprta z nobenim blagom in za katero ne jamči nobena vlada, kakršnokoli gospodarsko vrednost.

Oborožen z avstrijsko ekonomijo je nato leta 2017 napisal obsežen članek Bikovski argument za Bitcoin, da bi laikom ponudil ekonomski okvir za lažje razumevanje bitcoina. S člankom je želel tematiko približati članom družine in morda še kakšnim prijateljem. Niti v sanjah pa si ni mislil, da bo članek prebralo več kot 1 milijon ljudi! Vsesplošno navdušenje in prigovarjanje iz vseh strani, da zadevo razširi, se je lotil projekta pisanja knjige z enakim naslovom. Članek in knjiga sta prevedena v več kot 20 jezikov.

Bikovska napoved za bitcoin je najbolj brani netehnični uvod v bitcoin in se pogosto priporoča novincem, ki želijo izvedeti več o tej revolucionarni tehnologiji. Avtor na jasen in jedrnat način predstavi teorijo denarja, anatomijo bitcoina, razloge, zakaj je boljši od zlatih in fiatnih standardov, ki so bili pred njim ter obljubo, ki jo ponuja človeški civilizaciji.

Knjiga pa ni primerna zgolj za novince, ampak tudi že za večje poznavalce bitcoina, saj ponudi številne vidike, argumente in odgovore, ki jih lahko uporabimo za boljšo razlago v pogovorih z “večnimi skeptiki” in potencialnimi novimi navdušenci 🙂

Oktobra 2023 je Vijay na predstavitvi knjige na konferenci Pacific Bitcoin povedal, da je skozi ta nepričakovano obsežen odziv na članek razbral, da obstaja velika prikrita želja prebivalstva, da bi razumeli bitcoin in, kar je po njegovem mnenju najpomembnejše in najbolj nerazumljeno vprašanje v ekonomiji:

Zakaj ima bitcoin sploh kakršnokoli vrednost? In kaj šele zakaj ta vrednost že več kot desetletje vztrajno narašča?

Da pa bi odgovorili na to vprašanje, moramo odgovoriti na veliko bolj temeljno vprašanje.

Zakaj ima denar kakršnokoli vrednost?

Z željo ljudem odgovoriti na njihovo prvotno vprašanje, je nastala knjiga Bikovska napoved za bitcoin.

---

Nastanek in izvor denarja

Da bi odgovorili na vprašanje, zakaj ima denar kakršnokoli vrednost, je potrebno najprej raziskati izvor denarja.

V knjigi skozi kratek pregled zgodovine denarja razloži, zakaj je blagovna menjava neučinkovita in kako so zbirateljski predmeti kot prvi omogočili prenos vrednosti skozi čas (kar so tudi prvi začetki akumulacije kapitala). Razvoj civilizacij in s tem trgovskih poti je pripeljal do tega, da je bilo teh zbirateljskih predmetov in s tem hranilcev vrednosti kar naenkrat več vrst.

In kako izbrati najboljšega??

Izkazalo se je, da je prevladal tisti, ki je najbolj zadovoljil določenim lastnostim, ki jih avtor nato uporabi v naslednjem poglavju za primerjavo med zlatom, bitcoinom in fiatnimi valutami.

Večina literatur omenja prvih šest lastnosti, Vijay pa doda še dve: uveljavljeno zgodovino in odpornost proti cenzuri. Čeprav pri najstniškem bitcoinu še težko govorimo o uveljavljeni zgodovini, Vijay na nekaj straneh ponudi grafično in besedno razlago s katero pokaže, zakaj bo zaupanje in s tem sprejetje bitcoina hitrejše kot linearno.

Prav s tem pa razvije glavni odgovor na vprašanje zakaj ima bitcoin sploh kakršnokoli vrednost.

Na konferenci Pacific Bitcoin je Vijay na tem mestu pokazal, da lahko Iz primerjave točk o prenosljivosti, preverljivosti, odpornosti proti cenzuri in redkosti izluščimo dva glavna temelja vrednosti bitcoina, zaradi katerih vidno odstopa od drugih hranilcev vrednosti:

1. Mogoče je zavarovati in prenašati bogastvo brez predhodnega dovoljenja kogar koli.
2. Vašega premoženja ni mogoče razvrednotiti.

Ampak kaj imajo vse te lastnosti o hranilcih vrednosti veze z denarjem? Ali ni denar zgolj menjalno sredstvo?

Ja in ne. Vijay pravi, da je ena največjih tragedij sodobne ekonomije, da je bil denar opredeljen kot ena od njegovih funkcij. Ampak denar se ne začne kar takoj uporabljati kot menjalno sredstvo. Za to je potreben čas in obdobju razvoja denarja pravimo monetizacija. Avtor opiše obdobja monetizacije in na njih uporabi primer bitcoina, nato pa preide na del knjige, kjer pokaže kako ta evolucija denarja sploh izgleda na grafu.

Gartnerjevi cikli navdušenja

Čeprav ni vnaprejšnjih pravil katero pot bo denarna dobrina izbrala, se je pri bitcoinu v razmeroma kratki zgodovini pojavil zanimiv vzorec. Ta oblika oziroma odseki grafa naj bi bili podobni Gartnerjevim ciklom navdušenja. Z drugimi besedami monetizacija bitcoina se zgodi v seriji ciklov, kjer vsak cikel predstavlja obdobje med razpolovitvami. Če vzamemo oblike grafov teh ciklov, jih damo enega čez drugega, vidimo, da so si oblike zelo podobne.

Vsak Gartnerjev cikel se začne z izbruhom navdušenja nad novo tehnologijo, ceno pa v tej iteraciji dvignejo »dosegljivi« udeleženci na trgu (dosegljivi pomeni ljudje, ki so v tistem trenutku tehnologijo razumeli dovolj, da so sploh razmišljali o vlaganju vanjo). Prvi kupci v Gartnerjevem ciklu so običajno močno prepričani o preobrazbeni naravi tehnologije, v katero vlagajo. Trg doseže vrhunec navdušenja, ko se izčrpa ponudba novih udeležencev, ki jih je mogoče doseči v ciklu, in pri nakupih prevladajo špekulanti, ki jih bolj kot osnovna tehnologija zanima hiter dobiček.

Po vrhuncu cikla navdušenja cene hitro padejo, špekulativno navdušenje pa zamenjajo obup, javni posmeh in občutek, da tehnologija sploh ni bila preobrazbena. Sčasoma se cena zniža in oblikuje plato, na kateri se prvotnim vlagateljem, ki so bili trdno prepričani, pridruži nova skupina, ki je bila sposobna prenesti bolečino zloma in je cenila pomen tehnologije. Plato traja dalj časa, zanimanje javnosti za tehnologijo upade, vendar se tehnologija še naprej razvija, zbirka gorečih vernikov pa se počasi povečuje.

Tako se vzpostavi nova osnova za naslednjo ponovitev cikla navdušenja, saj zunanji opazovalci spoznajo, da tehnologija ne bo izginila in da vlaganje vanjo morda ni tako tvegano, kot se je zdelo v fazi padca cikla. Naslednja ponovitev vzpona cikla prinese veliko večji nabor posvojiteljev in je veliko obsežnejša.

Zelo malo ljudi, ki sodelujejo v iteraciji Gartnerjevega cikla, bo pravilno predvidelo, kako visoke bodo cene v tem ciklu. Te običajno dosežejo ravni, ki se večini vlagateljev v najzgodnejših fazah cikla zdijo absurdne. Ko se cikel konča, mediji običajno pripisujejo padec priljubljenemu vzroku. Čeprav je navedeni vzrok, kot je na primer izpad borze, lahko pospeševalni dogodek, ni temeljni razlog za konec cikla.

Gartnerjeve cikle navdušenja lahko najdemo pri številnih preobrazbenih tehnologijah, preden so postale splošno uporabljene v družbi (to velja za telefon, elektriko, avto, radio, gospodinjske aparate, računalnik, internet, itd.).

V drugem delu knjige se Vijay posveti odgovorom na vprašanja, ki jih običajno postavljajo skeptiki ali novinci in pokaže katere izmed teh predstav so napačne (pravzaprav vse:)).

Odpre pa tudi razlage o resničnih tveganjih, ki bi lahko potencialno ogrozili bitcoin, katere pa eno za drugo ovrže in s tem ponudi odgovore še tako velikim skeptikom.

Če me je knjiga Fiatni standard sezula in vrgla iz mojih dotedanjih znanj in prepričanj, kako svet in sistem delujeta, mi je Bikovska napoved za bitcoin dokončno odgovorila na vsa podvprašanja, ki sem jih (nekatera zgolj podzavestno) nosila v sebi.

Presenetljivo je, da identiteta skrivnostne osebe ali skupine ljudi, ki je ustvarila bitcoin, še danes ni znana. Poznamo le njen oz. njihov psevdonim: Satoshi Nakamoto.

31. oktobra 2008, je Nakamoto na e-poštnem seznamu za kriptografijo, namenjenem ljudem, ki se ukvarjajo s preučevanjem programske kode in iskanjem njenih ranljivosti, objavil tehnično specifikacijo za bitcoin.

Čeprav je ta objava danes stara “zgolj” 15 let, njegovi začetki segajo že v devetdeseta leta. Takrat je skupina najbolj nadarjenih računalničarjev in kriptografov iskala način izdelave digitalne oblike denarja, ki ne bi imela centralnega organa. Nastalo je več projektov oz. sistemov, ki bi s kriptografijo varovali finančno zasebnost uporabnikov. Vsi so dosegli pomemben napredek pri razvoju digitalne valute, a ključni problem je vselej ostal nerešen: kako je mogoče ohraniti digitalno redkost, če ni osrednje oblasti, ki bi jo lahko uveljavila? Na digitalnem področju, kjer je mogoče podatke poceni kopirati in prenašati, je bilo redkost dotlej mogoče zagotoviti le z uveljavljanjem državne oblasti – kot v primeru intelektualne lastnine.

Do leta 2008, ko se je svet pogreznil v najhujšo gospodarsko krizo zadnjih generacij, je večina naslovnikov kriptografskega e-poštnega seznama ugotovila, da je oblikovanje decentralizirane digitalne valute verjetno nemogoče. Ko je Satoshi Nakamoto samozavestno napovedal, da je rešil težave decentraliziranega denarja, ga je zato le malokateri naslovnik vzel resno. Nobena od sestavnih idej bitcoina ni bila nova, prav tako ni bila nova nobena kriptografija, vendar je Nakamoto uredil sistem v popolnem ravnovesju ekonomskih spodbud in kriptografskih jamstev.

Nakamoto je v okviru svoje zasnove rešil temeljni problem računalništva, ki se je prvič pojavil konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je znan kot Problem bizantinskih generalov: kako lahko različne stranke, ki si ne zaupajo in so si lahko celo sovražne, uskladijo svoje delovanje za dosego skupnega cilja, ne da bi se pri tem oprle na vzajemno zaupanja vrednega posrednika?

To je bil velik tehnični preboj, in čeprav 31. oktobra 2008 večini naslovnikov e-poštnega seznama za kriptografijo to ni bilo takoj jasno, je izum Satoshija Nakamota sčasoma spremenil svet.

Tako lahko danes z vami delimo Belo knjigo o bitcoinu v slovenskem jeziku. S klikom na spodnji link si jo prenesite v .pdf obliki.

Bela knjiga o bitcoinu

Svetovno znani ekonomist Saifedean Ammous z edinstvenim analitičnim pogledom razloži fiatni denarni sistem kot dosežek inženiringa in tehnologije, tako kot je to storil za bitcoin v svoji svetovni uspešnici Bitcoin Standard.

Tokrat se Ammous ukvarja z zgodnejšim prehodom z zlatega standarda na današnji sistem fiatnega denarja, ki ga podpira vlada, pri čemer opisuje njegov namen in napake, izpeljuje širše gospodarske, politične in družbene posledice njegove uporabe ter preučuje, kakšen vpliv bo imel bitcoin na to skozi čas.

Ammous s pronicljivim vpogledom analizira globalne politične valute v primerjavi z bitcoinom: kako so “rudarili”, kadar koli so vladni subjekti dajali posojila, njihovo pomanjkanje inherentnih omejitev za inflacijo in nenadzorovano vladno posredovanje, ki je povzročilo močno, uničujoče in trajno izkrivljanje globalnih trgov hrane, goriva, znanosti in izobraževanja.

S temi primerjavami Ammous dokazuje, da bi bil bitcoin lahko naš naslednji korak naprej – tako kot fiatni sistem bi zagotavljal visoko prodajnost v prostoru, vendar brez nenadzorovanega dolga, denominiranega v fiatnih valutah. Namesto kaotičnega hiperinflacijskega kolapsa bi bil lahko vzpon bitcoina videti kot jubilej dolga in urejena nadgradnja svetovnega monetarnega operacijskega sistema, ki bi revolucionarno spremenil globalne kapitalske in energetske trge.

Ko je psevdonimni programer leta 2008 majhni skupini prejemnikov elektronske pošte predstavil »nov sistem elektronske gotovine, ki v celoti deluje v omrežju enakovrednih in izključuje potrebo po zaupanja vredni tretji osebi«, je temu le malokdo posvetil pozornost. Toda stvari so se spremenile. To nadobudno avtonomno decentralizirano omrežje navkljub vsem preprekam zdaj ponuja trden denar ter z njim neustavljivo in globalno dostopno alternativo sodobnim centralnim bankam. Bitcoin standard analizira zgodovinski kontekst vzpona bitcoina, ekonomske lastnosti, ki so mu omogočile hitro rast, ter njegove verjetne ekonomske, politične in družbene posledice.

Medtem ko je bitcoin nova iznajdba digitalne dobe, pa rešuje problem, ki je star toliko kot človeška družba: prenos vrednosti skozi prostor in čas. Ammous popelje bralca na zanimivo popotovanje skozi zgodovino tehnologij, ki so opravljale funkcijo denarja: od primitivnih sistemov trgovanja s kamni in školjkami do kovin, kovancev, zlatega standarda in sodobnega državnega dolga. Raziskovanje vzrokov, ki so tem tehnologijam omogočili prevzem monetarne vloge, bralcu ponuja dobro predstavo o lastnostih zanesljivega denarja in postavlja temelje za ekonomsko razpravo o njegovih vplivih na posameznikovo in družbeno usmerjenost v prihodnost, akumulacijo kapitala, trgovanje, mir, kulturo in umetnost. Ammous pokaže, kako ni nobeno naključje, da so najveličastnejši dosežki človeštva plod družb, ki so željne koristi zanesljivih monetarnih ureditev, in kako ni noben slučaj, da je monetarni propad običajno spremljal propad civilizacije.

Po vzpostavitvi tega ozadja knjiga nadaljuje s funkcionalno in intuitivno razlago o delovanju bitcoina. Gre za decentraliziran in porazdeljen kos programske opreme, ki pretvarja električno energijo in računsko moč v nesporno točne zapise, s čimer svojim uporabnikom omogoča uporabo interneta za izvajanje tradicionalnih funkcij denarja, ne da bi pri tem morali zaupati ali se zanašati na kakršnekoli oblasti ali infrastrukturo v fizičnem svetu. Bitcoin bi tako najbolje opisali kot prvo uspešno implementirano obliko digitalne gotovine in trdnega denarja. Zanaša se na avtomatizirano in popolnoma predvidljivo monetarno politiko ter ponuja zmožnost izvajanja končnih poravnav velikih zneskov po vsem svetu v nekaj minutah, zato njegova konkurenčna prednost morda leži ravno v vlogah hranilca vrednosti in omrežja za končno poravnavo velikih plačil – v vlogi digitalne oblike zlata z vgrajeno infrastrukturo za poravnave.

Ammousovo nesporno razumevanje tehnoloških možnosti in zgodovinskih realnosti monetarnega razvoja botruje neustavljivo privlačnemu raziskovanju učinkov uporabe prostovoljnega prostotržnega denarja. Bitcoin izpodbija najbolj nedotakljiv monopol državnih oblasti in s tem posameznikom vrača njihovo neodvisnost ter nam ponuja mamljivo možnost sveta, v katerem je denar popolnoma izločen iz politike in njegov pretok ni oviran z državnimi mejami.

Zadnje poglavje knjige razišče nekaj najpogostejših vprašanj o bitcoinu: Je rudarjenje bitcoinov potrata energije? Je bitcoin za kriminalce? Kdo nadzoruje bitcoin in ali ga lahko samovoljno spremeni? Kako je mogoče bitcoin ubiti? In kako naj si razložimo tisoče posnemovalcev bitcoina in številne domnevne uporabe bitcoinove »tehnologije veriženja blokov«? Bitcoin standard predstavlja ključen vir za jasno razumevanje vzpona internetne decentralizirane, apolitične in prostotržne alternative nacionalnim centralnim bankam.

“Knjiga Bitcoin standard bi morala spadati med obvezno branje za vsakogar v sodobni družbi. Ponuja jedrnato in razumljivo zgodbo o monetarni teoriji, zgodovini denarja, praktični ekonomiji in vplivu političnih odločitev na poslovni svet, kulturo in gospodarstvo. Knjiga vsebuje enega izmed morda najboljših opisov odlik močnega denarja in nevarnosti šibke valute, kar jih je bilo predstavljenih v sodobni poslovni literaturi. Bitcoin standard obenem mojstrsko razbije mite o sodobni monetarni teoriji in polomljenih idejah, ki so prevladovale v ekonomskem razmišljanju o fiat valutah od zgodnjega dvajsetega stoletja naprej.”

– Odlomek iz predgovora Michaela Saylorja, Microstrategy

“Svojo celotno kariero sem preučeval dela o monetarni teoriji, zlatem standardu, primerjalnih monetarnih sistemih, centralnih bankah ter o predlogih za monetarno in finančno reformo. Le peščici knjig, ki sem jih prebral o katerikoli izmed teh tem, bi pripisal odlično oceno. Knjiga dr. Ammousa, Bitcoin standard, poleg odlične obravnave teh tem vsebuje tudi enega redkih razsvetljenih in poučnih opisov bitcoina, na katere sem naletel, in predstavlja nujno branje za vse, ki jih zanima morebitna vloga bitcoina v sistemu svobodnega in zanesljivega denarja prihodnosti.”

– Dr. Joseph T. Salerno, Inštitut Mises

Vsak, ki se sreča z bitcoinom ima svojo zgodbo. Veliko pa jih ima približno podoben potek:

• Slišal sem za čarobno internetno valuto… zagotovo je piramidna shema! Mene že ne bodo nategnili.
• Po nekaj letih ponovno slišim za te Bit konje – le kdo bi dal pravi denar za tako reč.
• Prijatelj je dobro z njim zaslužil… kaj pa če bi poizkusil tudi jaz? Kakšnega jurčka bi prav prišlo. Bom pa previden, ker nič ne raste v nedogled…
• Malo preberem in piše, da bo bitcoin nadomestil dolar, evro, rublje, pravzaprav kar banke, pa tudi Viso in Mastercard. Zlato bo v njegovi senci postalo samo še bleščeč kamen, za povrh pa bo menda internet spremenil v čisto nekaj novega.
• Bom nekaj teh bitcoinov kupil, ne preveč, da se ne naserjem, ampak toliko, da vidim kaj to je.
• Ah, cena je strmoglavila. Pa ravno na vrhu sem kupil. Piramida se sesuva, bom hitro prodal, dokler je še kaj vredno.
• Zdaj je pa cena spet višja kot tista od mojega prejšnjega nakupa. Če bi le držal bi bil zdaj v profitu.
• To se lahko ponovi še nekajkrat. Ljudje smo trmasta bitja, eni se hitro naučimo, drugi pa trmarimo do grenkega konca.
• Dokler ne pademo do dna: Zdaj je padlo že več kot 70%. Če zdaj prodam imam ravno za dve pici. Klinca, držal bom, pa kar bo, bo.
• Kakšno leto mine, mogoče dve, bolečina popusti, malo pozabim, cena bitcoina pa je enaka moji nakupni. Tako se graf izrisuje še naprej desno in navzgor in moje zanimanje se ponovno prebudi.
• Berem kaj se dogaja: Kitajci menda kupujejo, tudi v Afriki, pa tudi Rusi… ja dejmo, to je to. Bitcoin.
• Berem še malo in vidim da se bitcoin zajčja luknja stika z globinami ekonomije, fizike, zgodovine, filozofije, človekovih svoboščin in pravice do lastnine.
• Dojamem, da bitcoin golemu napuhu in egocentrizmu zada klofuto in jih spreobrne v skromnost in altruizem, čeprav zelo subtilno, očesu preprostega opazovalca skrito.
• Veliko nas to doživi. Skoraj kot bi v cerkvi opisali s frazo, da se te je dotaknil bog.
• Berem še kakšnih 1000 ur različnih virov zgodovine, ekonomije in filozofije. Matrica sodobnega sveta se razkrije.
• Idejo o bitcoinu začnem vsakodnevno prodajati prav vsem sorodnikom in prijateljem. Cena gre jasno kmalu v totalni kreš, ko so vsi znanci nasedli in kupili. Graf je rdeč, sorodniki me gledajo penasto, moj balonček socialnih stikov je poln posameznikov, prepričanih, da sem zrel za kakšno umsko ustanovo, saj še naprej prodajam Bit-konjske buče.
• Prav to dogajanje pa me opomni, da moram biti bolj skromen s svojimi trditvami, saj nihče, niti jaz ne poznamo prihodnosti. Na skrivaj pa ostanem prepričan, da je svet, v katerem varčujem v bitcoinu, ta, v katerem hočem živeti.
• V tem do sedaj popolnoma negotovem svetu (kjer nikoli ne veš kaj bo politik naredil jutri) je bitcoin svetilnik, ki vselej sveti. S to iznajdbo prihodnost postane bolj pomembna in vredna planiranja.
• Začnem zdravo jesti, redno hodim v fitnes, začnem delati na odnosih, ki so mi pomembni, opustim kajenje in znatno zmanjšam pitje. Občasno pomeditiram in se bolj pogosto osredotočam na svojo rast in nadgradnjo svojega dojemanja sveta.
• Končno imam odgovor na to vprašanje, ki me kljuva že nekaj časa: “Zakaj se počutim kot hrček na kolesu? Zakaj kljub temu, da dajem vse od sebe, imam dobro plačo, ni dovolj, da bi v predvidljivi prihodnosti lahko delal manj in se posvetil pomembnim življenjskim ciljem? Da bi si sploh izračunal, kdaj lahko neham delati in se posvetil svojim neprofitabilnim hobijem? Zakaj imamo vsak dan boljšo tehnologijo, ki poveča produktivnost gospodarstva in nam s tem da več za ceneje, jaz pa moram kljub temu delati več in več?
• Bitje, ki je hlipalo, kot da bi bil hrana za kolesje, ki se neusmiljeno vrti brez prestanka, žrtev tega krutega sveta, ki se utaplja je končno zagledalo svetilnik, ki odseva resnico.
• Dober denar – baterija, ki ne izgublja voltaže. Nepremičnina, ki je moja, tudi če se režim spremeni. Vrednost, ki jo lahko pošljem po celem svetu, tudi če se vlada ali bankir ali obveščevalna služba ne strinja z mojimi nazori. Bitje, ki so se mu rane zacelile in nič več ne krvavi.

Bitcoin, digitalna energija

Bitcoin je digitalna valuta, ki z uporabo kriptografije zagotavlja poštenost transakcij in nadzoruje ustvarjanje novih enot. Za razliko od tradicionalnih valut, ki jih izdajajo centralne banke, je bitcoin decentraliziran, kar pomeni, da ga ne nadzoruje posamezna avtoriteta. Bitcoin transakcije se beležijo v javni knjigi, imenovani blockchain, ki vsakomur omogoča ogled in preverjanje podrobnosti katere koli transakcije. Zaradi svoje decentralizirane narave in zmožnosti zagotavljanja varnih in anonimnih transakcij je bitcoin postal priljubljen med ljudmi, ki iščejo alternativne načine za shranjevanje in prenos vrednosti.

Kaj pa druge kripto valute?

Bitcoin velja za prvo in najuspešnejšo izvedbo tehnologije veriženja blokov. Zaradi svoje decentralizirane narave in zmožnosti varnega prenosa vrednosti preko interneta brez potrebe po posredniku je postal revolucionarna inovacija. V svetu financ pa je nastala celotna industrija kripto sredstev, od katerih so bila mnoga razvita z namenom izboljšanja prvotne zasnove bitcoina, vendar so bila pri tem NEUSPEŠNA. Velika večina kripto sredstev je PREVARA, saj se zaradi neverjetne rasti cene bitcoina veliko ljudi počuti da so zamudili vlak in iščejo naslednji bitcoin. Te prevare pogosto izkoriščajo navdušenje okoli blockchaina, kriptovalut, decentraliziranih financ in NFT-jev, da zavedejo ljudi v vlaganje v goljufive projekte. Za vlagatelje je pomembno, da opravijo svojo skrbnost in skrbno raziščejo vsako kripto sredstvo, preden vanj vložijo.