Posted on Leave a comment

Bela knjiga o bitcoinu

Presenetljivo je, da identiteta skrivnostne osebe ali skupine ljudi, ki je ustvarila bitcoin, še danes ni znana. Poznamo le njen oz. njihov psevdonim: Satoshi Nakamoto.

31. oktobra 2008, je Nakamoto na e-poštnem seznamu za kriptografijo, namenjenem ljudem, ki se ukvarjajo s preučevanjem programske kode in iskanjem njenih ranljivosti, objavil tehnično specifikacijo za bitcoin.

Čeprav je ta objava danes stara “zgolj” 15 let, njegovi začetki segajo že v devetdeseta leta. Takrat je skupina najbolj nadarjenih računalničarjev in kriptografov iskala način izdelave digitalne oblike denarja, ki ne bi imela centralnega organa. Nastalo je več projektov oz. sistemov, ki bi s kriptografijo varovali finančno zasebnost uporabnikov. Vsi so dosegli pomemben napredek pri razvoju digitalne valute, a ključni problem je vselej ostal nerešen: kako je mogoče ohraniti digitalno redkost, če ni osrednje oblasti, ki bi jo lahko uveljavila? Na digitalnem področju, kjer je mogoče podatke poceni kopirati in prenašati, je bilo redkost dotlej mogoče zagotoviti le z uveljavljanjem državne oblasti – kot v primeru intelektualne lastnine.

Do leta 2008, ko se je svet pogreznil v najhujšo gospodarsko krizo zadnjih generacij, je večina naslovnikov kriptografskega e-poštnega seznama ugotovila, da je oblikovanje decentralizirane digitalne valute verjetno nemogoče. Ko je Satoshi Nakamoto samozavestno napovedal, da je rešil težave decentraliziranega denarja, ga je zato le malokateri naslovnik vzel resno. Nobena od sestavnih idej bitcoina ni bila nova, prav tako ni bila nova nobena kriptografija, vendar je Nakamoto uredil sistem v popolnem ravnovesju ekonomskih spodbud in kriptografskih jamstev.

Nakamoto je v okviru svoje zasnove rešil temeljni problem računalništva, ki se je prvič pojavil konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je znan kot Problem bizantinskih generalov: kako lahko različne stranke, ki si ne zaupajo in so si lahko celo sovražne, uskladijo svoje delovanje za dosego skupnega cilja, ne da bi se pri tem oprle na vzajemno zaupanja vrednega posrednika?

To je bil velik tehnični preboj, in čeprav 31. oktobra 2008 večini naslovnikov e-poštnega seznama za kriptografijo to ni bilo takoj jasno, je izum Satoshija Nakamota sčasoma spremenil svet.

Tako lahko danes z vami delimo Belo knjigo o bitcoinu v slovenskem jeziku. S klikom na spodnji link si jo prenesite v .pdf obliki.

Bela knjiga o bitcoinu


Vir: omrežje X, Jameson Lopp
Posted on

Moje srečanje z bitcoinom

bitcoin-energy-currency

Vsak, ki se sreča z bitcoinom ima svojo zgodbo. Veliko pa jih ima približno podoben potek:

  • Slišal sem za čarobno internetno valuto… zagotovo je piramidna shema! Mene že ne bodo nategnili.
  • Po nekaj letih ponovno slišim za te Bit konje – le kdo bi dal pravi denar za tako reč.
  • Prijatelj je dobro z njim zaslužil… kaj pa če bi poizkusil tudi jaz? Kakšnega jurčka bi prav prišlo. Bom pa previden, ker nič ne raste v nedogled…
  • Malo preberem in piše, da bo bitcoin nadomestil dolar, evro, rublje, pravzaprav kar banke, pa tudi Viso in Mastercard. Zlato bo v njegovi senci postalo samo še bleščeč kamen, za povrh pa bo menda internet spremenil v čisto nekaj novega.
  • Bom nekaj teh bitcoinov kupil, ne preveč, da se ne naserjem, ampak toliko, da vidim kaj to je.
  • Ah, cena je strmoglavila. Pa ravno na vrhu sem kupil. Piramida se sesuva, bom hitro prodal, dokler je še kaj vredno.
  • Zdaj je pa cena spet višja kot tista od mojega prejšnjega nakupa. Če bi le držal bi bil zdaj v profitu.
  • To se lahko ponovi še nekajkrat. Ljudje smo trmasta bitja, eni se hitro naučimo, drugi pa trmarimo do grenkega konca.
  • Dokler ne pademo do dna: Zdaj je padlo že več kot 70%. Če zdaj prodam imam ravno za dve pici. Klinca, držal bom, pa kar bo, bo.
  • Kakšno leto mine, mogoče dve, bolečina popusti, malo pozabim, cena bitcoina pa je enaka moji nakupni. Tako se graf izrisuje še naprej desno in navzgor in moje zanimanje se ponovno prebudi.
  • Berem kaj se dogaja: Kitajci menda kupujejo, tudi v Afriki, pa tudi Rusi… ja dejmo, to je to. Bitcoin.
  • Berem še malo in vidim da se bitcoin zajčja luknja stika z globinami ekonomije, fizike, zgodovine, filozofije, človekovih svoboščin in pravice do lastnine.
  • Dojamem, da bitcoin golemu napuhu in egocentrizmu zada klofuto in jih spreobrne v skromnost in altruizem, čeprav zelo subtilno, očesu preprostega opazovalca skrito.
  • Veliko nas to doživi. Skoraj kot bi v cerkvi opisali s frazo, da se te je dotaknil bog.
  • Berem še kakšnih 1000 ur različnih virov zgodovine, ekonomije in filozofije. Matrica sodobnega sveta se razkrije.
  • Idejo o bitcoinu začnem vsakodnevno prodajati prav vsem sorodnikom in prijateljem. Cena gre jasno kmalu v totalni kreš, ko so vsi znanci nasedli in kupili. Graf je rdeč, sorodniki me gledajo penasto, moj balonček socialnih stikov je poln posameznikov, prepričanih, da sem zrel za kakšno umsko ustanovo, saj še naprej prodajam Bit-konjske buče.
  • Prav to dogajanje pa me opomni, da moram biti bolj skromen s svojimi trditvami, saj nihče, niti jaz ne poznamo prihodnosti. Na skrivaj pa ostanem prepričan, da je svet, v katerem varčujem v bitcoinu, ta, v katerem hočem živeti.
  • V tem do sedaj popolnoma negotovem svetu (kjer nikoli ne veš kaj bo politik naredil jutri) je bitcoin svetilnik, ki vselej sveti. S to iznajdbo prihodnost postane bolj pomembna in vredna planiranja.
  • Začnem zdravo jesti, redno hodim v fitnes, začnem delati na odnosih, ki so mi pomembni, opustim kajenje in znatno zmanjšam pitje. Občasno pomeditiram in se bolj pogosto osredotočam na svojo rast in nadgradnjo svojega dojemanja sveta.
  • Končno imam odgovor na to vprašanje, ki me kljuva že nekaj časa: “Zakaj se počutim kot hrček na kolesu? Zakaj kljub temu, da dajem vse od sebe, imam dobro plačo, ni dovolj, da bi v predvidljivi prihodnosti lahko delal manj in se posvetil pomembnim življenjskim ciljem? Da bi si sploh izračunal, kdaj lahko neham delati in se posvetil svojim neprofitabilnim hobijem? Zakaj imamo vsak dan boljšo tehnologijo, ki poveča produktivnost gospodarstva in nam s tem da več za ceneje, jaz pa moram kljub temu delati več in več?
  • Bitje, ki je hlipalo, kot da bi bil hrana za kolesje, ki se neusmiljeno vrti brez prestanka, žrtev tega krutega sveta, ki se utaplja je končno zagledalo svetilnik, ki odseva resnico.
  • Dober denar – baterija, ki ne izgublja voltaže. Nepremičnina, ki je moja, tudi če se režim spremeni. Vrednost, ki jo lahko pošljem po celem svetu, tudi če se vlada ali bankir ali obveščevalna služba ne strinja z mojimi nazori. Bitje, ki so se mu rane zacelile in nič več ne krvavi.

Bitcoin, digitalna energija

Bitcoin je digitalna valuta, ki z uporabo kriptografije zagotavlja poštenost transakcij in nadzoruje ustvarjanje novih enot. Za razliko od tradicionalnih valut, ki jih izdajajo centralne banke, je bitcoin decentraliziran, kar pomeni, da ga ne nadzoruje posamezna avtoriteta. Bitcoin transakcije se beležijo v javni knjigi, imenovani blockchain, ki vsakomur omogoča ogled in preverjanje podrobnosti katere koli transakcije. Zaradi svoje decentralizirane narave in zmožnosti zagotavljanja varnih in anonimnih transakcij je bitcoin postal priljubljen med ljudmi, ki iščejo alternativne načine za shranjevanje in prenos vrednosti.

Kaj pa druge kripto valute?

Bitcoin velja za prvo in najuspešnejšo izvedbo tehnologije veriženja blokov. Zaradi svoje decentralizirane narave in zmožnosti varnega prenosa vrednosti preko interneta brez potrebe po posredniku je postal revolucionarna inovacija. V svetu financ pa je nastala celotna industrija kripto sredstev, od katerih so bila mnoga razvita z namenom izboljšanja prvotne zasnove bitcoina, vendar so bila pri tem NEUSPEŠNA. Velika večina kripto sredstev je PREVARA, saj se zaradi neverjetne rasti cene bitcoina veliko ljudi počuti da so zamudili vlak in iščejo naslednji bitcoin. Te prevare pogosto izkoriščajo navdušenje okoli blockchaina, kriptovalut, decentraliziranih financ in NFT-jev, da zavedejo ljudi v vlaganje v goljufive projekte. Za vlagatelje je pomembno, da opravijo svojo skrbnost in skrbno raziščejo vsako kripto sredstvo, preden vanj vložijo.